petek, 25. september 2009

Danes pa smo se še zadnjič poslovile od Lidije in Mijota. Kljub temu, da smo zajtrk že imele doma, nam je Lidija postregla z obilnim zajtrkom in pecivom. Pri njiju smo se zadržale kar dolgo, Lidija je vsem tudi skuhala kosilo. Zatem pa nas je Mijo pripeljal nazaj k Dianne. Zvečer sta nas Dianne in Tim odpeljala k njenemu bratu in njegovi družini, potem pa smo vsi skupaj šli na večerjo v Fitzroy. Tam smo preživeli nekaj časa, se tudi sprehodili po mestu, potem pa se vrnili domov.

sobota, 26. september 2009

10.45 avstralski čas

2.45 slovenski čas

Ravno smo se vrnile iz igrišča, kjer naju je Tim naučil metati bumerang. Bilo je zelo zabavno, vendar pa se zaradi premočnega vetra bumerang ni mogel vrniti k nam, letel pa je vseeno zelo lepo. Medve sva zelo ponosni, da sva se naučili loviti hrano v divjini J

Sedaj pomagava mami pakirat vse stvari v kovčke, saj nas časa 30 ur dolga vožnja nazaj proti najlepši Sloveniji, poslovile pa se bomo od najlepše Avstralije.

Bay from down under and see you soon in SlovenijaJ

Natalie, Ksenia and Anastacia (prevod:Natalija, Ksenija, Nastja)

Četrtek, 24.september 2009

Dopoldan smo se še zadnjič po zajtrku odpeljale v nakupovalni center Highpoint West. Ob 14.00 pa nas je Dianne zapeljala na avtobusno postajo v mestu, od koder smo pot nadaljevale do Phillip Islanda. To je zelo znan turistični otok, kjer grejo Little Pinguins vsako jutro v morje iskat hrano (v morju preživijo cel dan), zvečer pa se vračajo na kopno, kjer jih pričakajo mladički. Videle smo kako so v skupinicah stopicali iz vode, se počakali, da so bili vsi, nato pa nadaljevali pot preko mivke, po hribu do svojih prebivališč v zemlji. Little se jim reče zato, ker so veliki komaj od 30 do 35 centimetrov. Potem pa smo se z avtobusom odpeljale nazaj v mesto, od koder nas je Dianne ob 22.30 pripeljala domov. Bile smo tako utrujene, da smo se kar hitro odpravile spat.

Sreda,23.september 2009

Zjutraj smo se po zajtrku sprehodile do Royal Melbourne Show, to je velik dogodek v Avstraliji, ki poteka enkrat na leto, udeleži pa se ga zelo veliko ljudi iz vseh delov Avstralije (in SlovenijeJ). Najprej smo si ogledale ocenjevanje konjev, potem pa tekmovanje majhnih pujskov – to je bilo najbolj zabavno, saj najprej dirkajo po stezi, nato pa še skačejo in plavajo v vodi. Eden se nikakor ni mogel odločiti za skok v vodoJ Nato smo si še ogledale ocenjevanje in tekmovanje psov, ovac in ostalih živali. Peljale smo se na vrtiljaku od koder smo videle velik del mesta in celotno prizorišče, ki je bilo zares veliko. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v sekanju hlodov, kjer sta skupaj tekmovala oče in sin. Kasneje pa smo se še zadnjič sprehodile po mestu in se tako od njega tudi poslovile. Doma se je že pekla pica, ki smo jo kar hitro pospraviliJ

torek, 22. september 2009

Danes smo se spet zgodaj zbudile, se nazajtrkovale in šle pogledat Como House. Tukaj je živela najbogatejša družina na svetu v tistem času. Še danes izgleda zelo luksuzno. Pogledale smo si skoraj vse njihove sobe in dvorane. V hiši so originalni predmeti (oblačila, krožniki, preproge, ...) Najbolj zanimiva pa je bila soba ene izmed hčera, ki je bila razočarana, saj so se morali izseliti iz te hiše in tako je mogla pustiti tukaj svojo ljubezen, zato se je z diamantnim prstanom podpisala na okno. Za tem pa smo šle v težko pričakovani Luna Park (ogromna zadeva, kot npr. Gardaland). Oh, God. Peljale sva se na najbolj grozljivih vlakcih, ki jih imajo, na vrtiljakih... Nastji je bilo noro fajn, Kseniji pa tut, dokler ji ni postalo slabo. J Skratka sva uživali. Kasneje pa smo se zapeljale do restavracije, kjer smo nekaj na hitro pojedle. Doma smo nekaj časa počivale, potem pa je prišla po nas Anne – Marie. To je blo norooooo. Komaj smo našle pot iz naše ulice. Torej si lahko predstavljate kako veliko je vse skupaj. Potem pa smo se vozile naokrog z njenim avtom (avstralska znamka Holden – Monaro). Vožnja je na žalost prehitro minila. In me se že veselimo jutrišnjega dne.

nedelja, 20. september 2009

Joooj, kako imamo naporen dopust, spet smo se mogle tako zgodaj vstati... Po zajtrku smo se poslovile od družine, potem pa nas je Črtomir odpeljal na avtobusno postajo, od koder smo se 3,5 ure vozile do Sydneya. Na poti je bilo najbolj zanimivo opazovati kolesarje, ki imajo na avtocesti svoj pas, pa tudi naravo, vendar pa smo vse tri kar hitro utrujene zaspale. Ko smo prispele v najbolj turistično mesto Avstralije, smo si najprej kupile vstopnice za turistični avtobus, se nato popeljale po mestu, po tem pa nastanile v hotelu. Kar hitro smo se uredile in odpravile v mesto, nazaj k Sydney Opera House, si jo ogledale od zunaj in od znotraj, nato pa smo še poslikale Harbour Bridge. Zatem pa smo se z avtobusom popeljale po čudoviti obali Sydneya in nazaj proti hotelu, kjer smo vse kar hitro legle v postelje in gremo po napornem dnevu spat, saj nas jutri spet čaka prečudovit dan.

Ponedeljek,21.september2009

Danes pa smo se, kljub možnosti podaljšanja spanja, zbudile vse že pred 7-uro. Potem pa smo se res počasi uredile in počasi napotile k zajtrku. Fino smo se najedle in poklepetale, nato pa smo si s turističnim avtobusom ogledale še drugi del mesta. Po ogledih smo se odpeljale do obale, kjer smo se z ladjico popeljale okoli obale, mimo Sydney Opera House in Harbour Bridge-a. Bil je prvi miren, sproščen dan, ki se nam je prav prilegel. V hotelu smo se nato odjavile in se s taxijem zapeljale do letališča, kjer smo počakale na letalo do Melbourna. Sedaj smo spet pri Dianne in ji razlagamo kako smo se imele v preteklih dneh, počasi pa se bomo spravile spat.

Sobota, 19.september2009

Po zgodnjem zajtrku nas je Dianne odpeljala na letališče, od koder smo se zapeljale do Canberre. Pot je trajala eno uro in je bila zelo lepa (nič turbolence). Na letališču pa nas je pričakal Črtomir, star družinski prijatelj, ki sedaj že veliko let živi v Avstraliji. Razkazal nam je Canberro, najprej smo šli v muzej, kjer imajo shranjene originalne stvari iz 1. in 2. svetovne vojne, zelo velik in vreden ogleda. Nato smo si ogledali Parlament house, kjer so nas pred vstopom temeljito pregledali (tako kot na letališču). Ogledali smo si sejni sobi, dvorane kjer podeljujejo maturantom diplome in podobno. Zatem pa smo si še ogledali razstavo rož, kasneje pa smo se podali na razgledni stolp, tako, da smo lahko občudovali lepote Canberre. Tukaj je, v primerjavi z Melbournom, veliko več narave, mesto pa je dosti manjše, z manj prebivalci. Od tukaj pa smo si tudi pogledali kje se bomo kasneje peljali s 4 wheel drive-om (štiripogonski avto). Nato pa smo to končno doživele :D Vozili smo se po ozkih, makedamskih cestah, okoli nas pa je bil samo gozd in prepad ;) Bilo je noro. Zelo hitro smo se vozili čez potoke, po bregovih gor in dol, kjer še peš ne bi mogel. Res je bilo nepozabno. Ko smo se pripeljali do vrha,smo se sprehodili ob reki, ki je zelo čista in tudi narava je še ohranjena v prvotni obliki (kljub požarom). Na poti nazaj, pa so nas na cesti pričakali kenguruji – bile smo presenečene in vesele, saj smo jih prvič videle v naravi, ne v živalskem vrtu. Na poti nazaj v mesto, nam je Črtomir hotel pričarati vzdušje njihovih gozdov, zato je zapeljal na rob ceste in vtrgal ene rumene rožice, da smo lahko povohale kako lepo dišijo, potem pa smo se odpeljali naprej :P Joj, kako smo se nasmejali. Pravzaprav smo se presmejali celo pot, saj je Črtomir takoo zabaven, da te od smeha začne vse bolet J Kmalu za tem pa smo spoznale njegovo družino – ženo Debbie in hčeri Caitlin in Rebecco. Malo smo se pozabavali, pojedli večerjo, sedaj pa bomo počasi šli spat.

Petek,18.september2009

Zgodaj smo se vstale in se po zajtrku odpravile v Ballarat v Wild life, to je poseben živalski vrt, kjer se nekatere živali prosto sprehajajo. Že takoj na začetku smo hranile kenguruje in njihove mladičke Joe-ije. Ljudi so že tako navajeni, da smo jih lahko božale, slikale od blizu, jedli so nam kar iz rok... Potem smo pogledale še krokodile, wombate, tasmanien devils, emuje, koale, vglavnem same zanimive živali. Imele smo tudi to srečo, da smo lahko božale koalo in se z njo slikale. Imele smo se fuul fain. Potem pa smo odšle na muzejski hrib Sovereign Hill, kjer so včasih iskali zlato. Mesto se od takrat »ni spremenilo«, ljudje so oblečeni v obleke iz tistih časov, tudi hiše so ohranile izgled... Ko se sprehajaš po mestu, imaš občutek, da si v tistem času, mesto živi v njihovem stilu, ljudje opravljajo vsa dela ročno kot nekoč, vozijo se s kočijami in konji. To smo seveda tudi me izkusile, bilo je noro fain. Čeprav smo zlato vneto iskale, ga žal nismo našle (ker je tam urejeno turistično in ga niJ). Šle smo tudi pod zemljo, kjer so nam prikazali, kako so našli največji kos zlata. V eni izmed hiš nam je gospod prikazal kako topijo zlato, preizkusile smo se tudi v starem načinu bowlanja. V starinski restavraciji smo si privoščile zelo dobro, moderno hrano :D Ogledale smo si tudi muzej zlata, potem pa smo se odpeljale do gradu Kryal castle. Utrujene smo se vrnile domov, kjer nam je Tim pripravil večerjo, sedaj pa se bomo počasi ulegle k počitku.