Danes pa nas je Mijo odpeljal v slovensko cerkev. Prejšnji dan se je pri pogovoru z župnikom po telefonu »zagovoril«, da ima na obisku dekleti, ki pojeta. In tako je prišlo do tega, da sva danes že nastopali v Avstraliji. Prvi koncert je bil zelo uspešen. Slovenci, ki že desetletja živijo v Avstraliji so bili zelo ganjeni medtem ko sva midve peli pri njihovi maši ob spremljavi organista. Po maši se zdomci zberejo v dvorani pod cerkvijo, da malo poklepetajo in se družijo ob kavi in čaju (seveda čaj z mlekom). Tudi mi smo šli, tam smo srečali gospoda Richarda Nemca, ki vsako leto dvakrat obišče Rogaško Slatino in nas »zalaga« z Vegemitom. Bili sva zelo presenečeni, ko so ljudje hodili do naju in nama čestitali, ter naju spraševali kako to, da sva se znašli pri njih. Želeli so, da naslednjo nedeljo ponovno prideva, ampak žal sva midve takrat v Sydneyu. Mijo nas je odpeljal na Victoria market. A si lahko predstavljate petnajst ljubljanskih tržnic na enem mestu? J Tudi midve si nisva mogli. Ampak je noro. Sprehodili smo se čez štantke z oblačili in spominki. Ufff, 4 ure so minile kot bi pihnil, vreče pa so bile naenkrat polne, me pa zelo vesele. Na poti domov , pa smo se še ustavili na pokopališču, kjer je pokopana prijateljica najine babice in dedija. Za nami je že zelo naporen dan, zato smo šli domov, pomagali pripraviti večerjo, počakali, da se vrne Lidija iz službe, sedaj pa ponovno pričakujemo obisk (koga drugega kot mamične znance J).