Torek,8.september2009,

8.00 – 21.00 slovenski čas

16.00 - 5.00 avstralski čas

No, pa smo že na tretjem letalu, družbe Emirati. Ta vožnja je potekala najdlje, kar 13 ur. Od Dubaja do Melbourna je kar 12000 km, med vožnjo pa so nas ves čas spremljale nevihte. To izgleda tako, kot da bi se vozili po makadamu, ves čas so nas opozarjala lučke, da si moramo pripeti varnostne pasove. Na tem letalu smo imeli še obilnejše obroke (zajterk, malica, kosilo). Ob 14.30 po slovenskem času smo že lahko občudovale sončni zahod, sicer pa nas je ves čas spremljala tema. Ob 5.00 po avstralskem času pa smo prispele na njihovo letališče, kjer nas je pričakal dež. Tukaj so cariniki najbolj strogi, vendar pa moramo priznati, da tudi najbolj prijazni. Vesele, ker nismo imele nobenih težav s prtljago, smo poklicale Mijota in Lidijo (naša prijatelja, ki živita v Melbournu), nato pa nas je Mijo odpeljal k njim domov.

23.00 slovenski čas

7.00 avstralski čas

Waau! Tukaj imamo na razpolago celo stanovanje v zgornjem nadstropju njune hiše. Mami ima svojo sobo, Ksenija in Nastja svojo, imamo pa še svojo kopalnico. Po prvih pozdravih nas je v kuhinji pričakalo presenečenje. Lidija je posebej za nas spekla torto, sicer pa je bila miza pripravljena za prvi skupni zajterk. S polnimi želodčki smo si razpakirale stvari in legle k počitku. Ko smo se naslednjič zbudile, nas je v kuhinji že čakalo kosilo. Zanimivo pa je to, da Avstralci nimajo kosila tako kot mi, imajo ga nekje ob 17h, kar pomeni, da je večerja pomembnejši obrok kot kosilo. Ob 12h smo pojedli juho, potem pa smo šli pogledat njihovo najbližjo trgovino. Tukaj je ta trgovina tako velika kot pri nas trije City centri. Danes je tukaj malo hladneje, vsake toliko časa malo dežuje. Avstralci so seveda tega dežja zelo veseli, saj ga ni bilo že kar tri mesece. Ko smo prišli domov, smo naredili načrt za naslednji dan. Zelo smo bile utrujene, saj je pot zelo dolga in naporna, zato smo spet šle malo spat. Lidija nas je poklicala na večerjo. Mmmmm, delicious. Slovenske dobrote in sladica. Malo smo poklepetali in obiskat nas je prišla Silvia. To je najmlajša hči Lidije in Mijota. Bile smo je zelo vesele, saj se nismo videle že eno leto, odkar je bila nazadnje pri nas. No, sedaj pa je ura 21.30 po avstralskem času in gremo spat. Jutri se začne naše potepanje po Avstraliji.